DISLEKSIJA
Kaj JE/NI disleksija? Katera so MOČNA/ŠIBKA področja oseb z disleksijo?
S terapijami se osebam z disleksijo pomaga na več področjih.
Spodbudi in izboljša se:
-
učenje, orientacijo in gibanje v prostoru,
-
zbranost in poslušanje,
-
branje, pisanje in črkovanje,
-
spomin in razmišljanje,
-
motivacijo in samozavest.
DISPRAKSIJA
Kakšne težave imajo osebe z dispraksijo?
S terapijami se osebam z dispraksijo pomaga na več področjih. Napredujejo na področjih: organizacije, fine in grobe motorike, komunikacije, koncentracije, lažje se znajdejo pri šolskih aktivnostih.
DISGRAFIJA
Kaj JE/NI disgrafija? Na katerih področjih se lahko pri osebah z disgrafijo pojavijo težave?
S terapijami se osebam z disgrafijo pomaga na več področjih. Spodbudi in izboljša se koncentracija, fina motorika, pisanje in črkovanje, vizualno procesiranje in organizacija misli ter motivacija in samozavest.
DISKALKULIJA
Na katerih področjih in katere težave se pojavijo ob diskalkuliji?
S terapijami se spodbudi in izboljša orientacija, prostorska in časovna predstava ter posledično omili ostale težave.
SEDENJE NA W
Ko se otrok igra, gradi in razvija sposobnosti, ki vplivajo na naprednejše zmožnosti. Zanimivo je opazovati otroke med igro. Naučijo nas ogromno lekcij glede pogleda na svet, domišljije in nedolžnosti. Ko gledamo otroka pri igri, lahko opazimo preproste gibe ali položaje (npr. sedenje na W), ki lahko nakazujejo ortopedske težave v prihodnosti in zamude pri razvoju grobe motorike.
Kaj je sedenje na W?
Otroci sedijo v različnih položajih, ko se igrajo. Eden izmed položajev je sedenje na W (w-sitting). To je položaj, v katerem otrok sedi na tleh z zadnjico med pokrčenima nogama s stopali obrnjenimi nazaj navzven. V tem položaju otrok doseže stabilnost in boljšo podporo trupu, še posebej v primeru, ko je trup šibek. Otroku tako ni potrebno posvečati pozornosti drži in se lahko z vso energijo posveti igrači. Ta položaj torej izbirajo otroci, ki nimajo stabilnega trupa oz. moči v tem predelu. Kaj stoji za tem? Kaj povzroča sedenje na W? Kako ga odpraviti? Včasih je nezadostna moč v predelu trupa rezultat zadržanega primarnega refleksa imenovanega simetrični tonični vratni refleks (STNR).
STNR in kako je povezan s sedenjem na W
STNR se pojavi v trinajstem mesecu nosečnosti in je aktiven med šestim in desetim mesecem starosti dojenčka, nato se integrira. Ta refleks povzroči, da zgornji in spodnji predeli telesa izvajajo nasprotne gibe (npr. ko so noge pokrčene, so roke iztegnjene). Pomaga dojenčku pri pripravi na plazenje, ki je zelo pomembno za otrokov nadaljnji razvoj. Teža telesa na rokah in kolenih pripravi hrbtenico za stanje in uravnoteženo hojo. V tej fazi se z odkritjem gravitacije dojenčkov vid in ravnotežje naučita sodelovati. Koordinacija roka-oko, ki se razvije, privede do boljših bralnih in pisalnih sposobnosti pozneje v življenju. Veliko staršev otrok, ki imajo težave s pisanjem ali branjem, pove, da se kot dojenčki ti otroci niso plazili.
Učnih težav, ki nastanejo kot posledice zadržanega STNR je več. Če je STNR še vedno aktiven, ko ima otrok eno leto ali več, lahko vidite naslednje znake:
- sedenje na W,
- ukrivljena drža,
- slaba koordinacija roka-oko (težave z lovljenjem žoge),
- ne more mirno sedeti na stolu; nogi sta oviti okoli nog stola ali raje stojijo,
- težave s pisanjem zapiskov (npr. prepisovanje s table v zvezek), idr.
Zakaj je sedenje na W problematično?
Sedenje na W je preprost znak, da ima otrok aktivne primarne reflekse. Zakaj je to problematično? Veliko strokovnjakov za zdravje meni, da sedenje na W lahko vodi v ortopedske težave, zamude v grobi motoriki in šibek hrbet, boke in noge. Ta položaj fiksira zgornji del trupa tako, da se otrok lahko igra le z igračami, ki so pred njim. Ne more se obrniti nazaj in z roko prečkati sredinske črte, da bi pobral igračo, ki je za njim. Otrok posega po igrači z roko, ki ji je bližje, ne pa z dominantno roko. Vse to moti (tudi zavira) razvoj bilateralne integracije in dominantne roke. Tudi otrokov čut za ravnotežje je upočasnjen, če se te sposobnosti niso razvile pravilno. Zelo pomembno je, da otrok pridobi moč in kontrolo v trebuhu in hrbtu. Močan trup omogoča večjo zmogljivost pri teku, skakanju in premikanju s kontroliranjem ravnotežja, kar vpliva na otrokov vestibularni sistem, vizualno planiranje, koordinacijo roka-oko in finomotorične sposobnosti za pisanje in branje.
Kaj storiti, če opazite, da otrok sedi na W?
Če je sedenje na W otrokov priljubljen položaj, mu večkrat predlagajte druge položaje (klečanje s sedenjem na nogah, sedenje s prekrižanimi nogami spredaj, …). Dobro je, da otrok z različnimi vajami krepi mišice trupa (zelo dobra vaja za krepitev mišic trupa, koordinacijo in ravnotežje je plezanje). Ko se okrepi trup, potreba po stabilizaciji sedenja v položaju W upade. Vendar to ni dovolj, ker zgolj vaje za moč ne bodo odpravile aktivnega primarnega refleksa. Sedenje na W je namreč lahko znak aktivnega primarnega refleksa, kar je nevrološka težava. Potrebna je integracija refleksa, ki možganom pokaže pravilen položaj oz. reakcijo in s tem omogoči razvoj kompleksnejših nevroloških funkcij.
Povzeto po: https://ilslearningcorner.com/2016-01-primitive-reflexes-the-answer-behind-w-sitting-and-how-to-fix-it/
JE PLAZENJE POMEMBNO?
Medtem ko nekateri dojenčki preskočijo fazo plazenja ali plazijo zelo malo časa, večina dojenčkov preživi veliko časa tako, da se premikajo horizontalno po tleh in grabijo igrače. Za večino otrok je plazenje bistvenega pomena za nadaljnji razvoj, saj preskočena faza plazenja lahko pozneje v življenju privede do težav z držo in močjo trupa, branjem, pisanjem in razumevanjem. Ali to pomeni, da bo otrok, ki je preskočil fazo plazenja, imel pozneje težave? Ne nujno. Vendar veliko staršev za otroke, ki kažejo znake premalo razvitih motoričnih sposobnosti, pove, da niso plazili.
Plazenje prinese pomemben prispevek k različnim vidikom razvoja:
- FIZIČEN: Krepi fino in grobomotorične sposobnosti, ravnotežje, koordinacijo oko-roka in moč trupa. Razvoj in izpopolnjevanje teh sposobnosti bo v pomoč otroku kasneje v življenju pri sposobnostih kot so tek, skakanje, pisanje, oblačenje, metanje žoge, … Plazenje krepi držo in pripravi otroka na hojo.
- PROSTORSKI: Plazenje vpliva na razvoj sposobnosti reševanja problemov. Ko otrok manevrira okrog, odkriva razdaljo in umestitev predmetov v okolici. Preko poskusa in napake se nauči, da mora okrog ovire, skozi ali preko katere na more plaziti. Tako ustvari novo pot in problem je rešen.
- VIZUALNI: Odkrivanje razdalje in umestitev predmetov v prostoru pomaga tudi pri razvoju otrokovega binokularnega vida. Opazovanje oddaljenega predmeta in nato preusmeritev na roke prisili oči, da se prilagajajo različnim razdaljam in delujejo skupaj. To kasneje pomaga pri lovljenju žoge, vožnji in prepisovanju s table.
- MENTALNI: Pomaga pri razvoju obeh hemisfer in aktivira povezave med njima, krepi sposobnost shranjevanja in priklica informacij, pospešuje zorenje možganskega mostu (corpus callosum), krepi povezave med malimi možgani in frontalnim režnjem. Leva in desna hemisfera morata biti povezani in uravnoteženi, če se želimo učiti z razumevanjem. Plazenje vpliva tudi na samozavest. Otrok se namreč uči tvegati in ob tem neuspeha ali uspeha. Nauči se tudi odločati o destinaciji in hitrosti ter o užitku ob doseženem cilju.
BAUERJEV REFLEKS PLAZENJA
Bauerjev refleks plazenja aktivira povezave (»avtocesto«) med levo in desno hemisfero ter vpliva na uravnoteženost obeh hemisfer. Vpliva na koordinacijo in pripomore k sposobnosti uporabe obeh rok, nog, oči in ušes. Če dojenček preskoči fazo plazenja:
- to prepreči integracijo ostalih razvojnih mejnikov in refleksov,
- lahko prepreči, da bi se oblikovale pomembne nevrološke povezave,
- lahko pride do zamud pri nadzoru gibov, težav s koordinacijo, zamud v čustvenem razvoju, frustracij, senzorne občutljivosti, hiperaktivnosti in zamika v kognitivnih razvojnih fazah.
Plazenje poleg tega, da poveča fizično moč in motorično kontrolo, stimulira dele možganov, ki so pomembni za učenje. Ponovitve gibanja rok in nog pomagajo organizirati nevrone, ki dovolijo možganom, da začnejo kontrolirati kognitivne procese, ki bodo pomagali pri razumevanju.
Ko dojenček plazi, trenira tudi koordinacijo oko-roka, kar je bistven del učnega okvirja. Ta sposobnost je namreč uporabna pri branju, pisanju, prepisovanju s table, športu, aktivnostih na igrišču, tipkanju, idr. Drugi pomemben del učnega okvirja je binokularni vid. Vključuje trening oči, da dojenček lahko pogleda daleč in nato nazaj svoje dlani na tleh, ko se plazi. V otrokovem nadaljnjem učnem okolju je binokularni vid uporabljen neštetokrat na dan, npr. ko gleda učitelja, ko piše po tabli, nato pa v zvezek, da bi prepisal s table.
Križno gibanje, ki je prisotno pri plazenju, je temeljno za krepitev komunikacijske avtoceste med levo in desno hemisfero. Pot med hemisferama se krepi v hitrosti in jasnosti, kar omogoči, da lahko z večjo lahkotnostjo dosežemo učenje na višjih nivojih.
Če torej vaš dojenček še ne plazi, pa že kaže na to, da bi hodil, ga spodbujajte kolikor je mogoče, da najprej plazi. Dojenček naj bo veliko časa na trebuščku, saj mu to omogoči, da dvigne glavo in tako krepi hrbtne in vratne mišice. Če mu to ni všeč, se tudi sami uležite k njemu na tla in mu kaj govorite, mu pokažite igračke. Igračko lahko potisnete malo proč od njega tako, da je ne doseže in se mora premakniti, da pride do nje, ali počasi zakotalite žogico pred njim. Lahko mu postavite tudi ovire iz blazin, da se bo moral prebiti čez ali mimo njih.
Povzeto po: https://ilslearningcorner.com/2016-07-bauer-crawling-reflex-delays-in-learning-and-motor-development-if-your-child-skips-the-crawling-stage/?fbclid=IwAR1k026qCmy-UD47mTt22ZfWKS9SC1-RV6Itn6Rf6O9_5RLxgyet25_SXGg (9. 6. 2020)
PREČKANJE SREDINSKE ČRTE IN ATNR
Primarni refleksi so aktivni ob svojem času in imajo vsak svojo funkcijo. Poglejmo npr. asimetrični tonični vratni refleks (ATNR), ki koordinira izteg roke in noge kot odziv na glavo obrnjeno v njuno smer. ATNR je odgovoren za vse brce, ki jih nosečnica čuti v trebuhu. Ta refleks pomaga dojenčku med porodom, da se postavi v pravi položaj. Ko je dojenček rojen, pa zagotovi, da se glava obrne na stran, ko je na trebuhu, da lahko diha. Ta refleks je tudi prvi korak k razvoju koordinacije roka-oko. Brez refleksa se dojenček sooči z različnimi izzivi. ATNR naj bi bil aktiven le do 6. meseca starosti. Ko refleks ni nadomeščen z bolj kompleksnimi funkcijami (ostane aktiven), se otrok sreča z različnimi učnimi izzivi.
Kako naj vemo, da so otrokovi izzivi v šoli posledica nerazvitega ali še vedno aktivnega refleksa?
- Otrok ne more prečkati sredinske črte
Najbolj izrazit znak je nezmožnost prečkanja sredinske črte. Sredinska črta poteka vertikalno po sredini telesa. Otrok, ki ima težave s prečkanjem sredinske črte, ne more izvajati nalog, ki zahtevajo, da njihova desna roka izvaja nekaj na levi strani telesa in obratno. Težko izvajajo tudi naloge, ki zahtevajo istočasno uporabo obeh rok. To je zato, ker leva in desna možganska hemisfera med sabo ne komunicirata pravilno.
- Otrok je obojeročen
Otroci, ki imajo aktiven ATNR, uporabljajo obe roki, ker ne morejo prečkati sredinske črte in niso razvili dominantne roke. Naravno je, da možgani določijo dominantno roko, ki postane spretna in obvlada fino motoriko, medtem ko druga ostane manj spretna in zgolj pomaga. Če se dominantna roka ne razvije, po navadi ostaneta obe roki nespretni. To povzroča izzive z vsako nalogo, ki zahteva uporabo fino motorike.
- Grda ali nečitljiva pisava
Primanjkljaj dominantne roke posledično vodi k slabi pisavi. Ker je zmanjšana sposobnost fine motorike, so oteženi gibi, ki so potrebni za oblikovanje črk. Nezmožnost prečkanja sredinske črte tudi tu povzroča težave. Otrok po navadi menja roki glede na to, na kateri strani papirja se nahaja, ali glede na to, katero črko želi napisati. Težave imajo z risanjem diagonalnih ali horizontalnih črt, ker oboje zahteva prečkanje sredinske črte.
- Težave z branjem
Branje zahteva dobro razvito sposobnost vizualnega sledenja, ki pomaga otroku slediti isti vrstici čez celo stran. Otroci, ki ne morejo prečkati sredinske črte, po navadi oklevajo ali se izgubijo, ko oči prečkajo sredinsko črto od besed na levi strani do besed na desni strani telesa, ker je za to potrebna komunikacija med obema polovicama možganov.
- Slabe motorične sposobnosti
Finomotorične spretnosti niso edine, na katere vpliva aktiven ATNR. Prizadete so tudi grobomotorične spretnosti. Metanje in lovljenje žoge ter tudi hoja lahko povzročajo težave, ko možganski polovici ne komunicirata. Športi vseh vrst zahtevajo koordinirane motorične spretnosti in sposobnost prečkanja sredinske črte, zato se mu ti otroci po navadi izogibajo.
- Hodi kot robot
Naraven ritem hoje je, da desna roka zamahne naprej, ko leva noga stopi naprej, in obratno. Pri otrocih, ki imajo aktiven ta refleks in ne morejo prečkati sredinske črte, po navadi zamahnejo z levo roko, ko stopijo z levo nogo, in z desno roko, ko stopijo z desno nogo. To zgleda kot hoja robota.
- Težave pri skrbi zase
Zapenjanje gumbov, umivanje zob, česanje, obuvanje nogavic in čevljev. Vse te naloge zahtevajo prečkanje sredinske črte ali sodelovanje obeh rok, zato imajo ti otroci težave z njimi in se jim radi izognejo.
Veliko nalog v vsakdanjem življenju zahteva sposobnost prečkanja sredinske črte, zato je pomembno, da je ATNR integriran. Če sumite, da ima vaš otrok aktiven ATNR in ima težave s prečkanjem sredinske črte, bo po vsej verjetnosti imel tudi učne težave. Refleks je potrebno integrirati, da bodo otrokovi možgani ustrezno pripravljeni na učenje.
Povzeto po: https://ilslearningcorner.com/2016-01-crossing-the-midline-learning-delays-when-your-child-cant-cross-the-midline/ (24. 6. 2020)
